 |
 |
 |
 |
 |
© Copyright 2018 Leo Angart- Vse pravice pridržane |
Pri normalnem vidu se ob tem, ko gledate nek predmet, oči obrnejo navznoter (konvergenca). Tako slika predmeta pade na rumeno pego, točko najostrejšega vida. Kot je odvisen od oddaljenosti predmeta. Trenutno berete ta tekst in vaše oči so obrnjene rahlo navznoter. Če pogledate skozi okno ali na drugo stran sobe, bodo vaše oči prilagodile kot na objekt, ki ga gledate v daljavi.
Zaradi konvergence imate sposobnost globinskega vida in doživljate svet v treh dimenzijah. Možgani združijo sliki vašega desnega in levega očesa v tridimenzionalno sliko.
Pomanjkanje konvergence ali globinskega vida običajno ne vpliva na branje, vpliva pa na spretnost pri igranju iger z žogo in pri športih, kjer je pomembno presojanje razdalje.
Globinski vid naj bi se razvil pri otroku pri starosti 4. mesecev in bil izpopolnjen pri starosti 8 let. Splošno prepričanje je, da je vidni sistem popolnoma razvit pri 8. letih.
Velika težava nastane, ko se eno oko obrne navznoter, kot npr. pri škiljenju navznoter (ezotropija). Takrat se slika predmeta v tem očesu pojavi na nasprotni polovici mrežnice in možgani to oko izklopijo, da bi preprečili dvojno sliko. Tega se niti ne zavedate, dokler ne preverijo vašega vida.
Manjše motnje konvergence so pogosto del težav z vidom. Zamegljena slika ni nujno znak kratkovidnosti, ampak posledica tega, da se vidni osi zaradi pomanjkljive konvergence križata pred opazovanim predmetom in to povzroča nejasno in nekoliko podvojeno sliko. Enako se zgodi, če se vidni osi križata za gledanim predmetom.
Z naslednjo vajo lahko izkusite ta fenomen. Pred sebe postavite svinčnik ali prst. Če gledate svinčnik/prst bo ozadje nekoliko zamegljeno ali dvojno. Če pogledate predmet v daljavi, boste videli zamegljeno sliko dveh svinčnikov/prstov pred seboj. Pri gledanju predmeta v bližini oči fokusirajo svinčnik/prst in ozadje je izven točke, kjer se križata vidni osi, zato je slika podvojena. Običajno je naša pozornost usmerjena na opazovan predmet in ozadja sploh ne opazimo.
Trening vida je zelo učinkovit pri odpravljanju motenj koordinacije oči. Z vajami dobijo možgani cilj, proti kateremu delujejo in se prilagodijo.
Enajstletni fant, ki je sodeloval na delavnici Čarobne oči v Hong Kongu je povedal, da je bil slab igralec košarke, ker z žogo ni mogel zadeti koša. Ko smo testirali koordinacijo njegovih oči, smo ugotovili, da je slaba.
Naročil sem mu, naj mu oče pomaga odrezati 5 vrvic dolgih po približno 4 metre. Razložil sem jima, da morata na vsakih 10 cm zavezati vozel in jih označiti s svetlimi barvami, da bodo bolje vidni. Nato sta jih z očetom pritrdila v zgornja dva in spodnja dva kota sobe, v vsak kot po eno vrvico. Zadnjo vrvico sta privezala na kljuko vrat.
Fantu sem dejal, naj se, ko bo vse pripravljeno, vsede na posteljo in zbere druge konce vseh petih vrvic pred nosom. Končna naloga je bila, naj postavi "X" na vsak vozel v sobi.
Naslednjič, ko sem ga videl, je žarel od navdušenja, saj je na zadnji tekmi zadel 3 koše. Sedaj njegove oči vedo, kje je koš in enostavno je vreči žogo v obroč.
Še primer, kako lahko koordinacija oči vpliva na branje. Larsov oče je povedal, da fant ne mara branja, ampak ima veliko raje šport. Po tem, ko je odpravil težave s koordinacijo oči, je hotel nenadoma prebrati setrino knjigo o Harry Potterju. Zato, ker je sedaj lahko bral z užitkom, brez napora. Tako preprosto je bilo. Lars je odpravil svoje težave z vajami v eni sami uri.
Pomembno je preveriti tudi sposobnost hitre spremembe fokusiranja s knjige na tablo in nazaj. To imenujemo amplituda akomodacije. V šoli se je treba prilagajati na velik obseg različnih razdalj, kjer je potrebno izostriti sliko od knjige do table in nazaj. Obe očesi morata biti sposobni izostriti sliko ter biti zmožni konvrgence na blizu in daleč hitro in natančno.
Nekateri otroci imajo težave s prepisovanjem teksta s table v zvezek, ker ne vedo, kje točno so končali. Začeti morajo z branjem od začetka vsakokrat, ko pogledajo na tablo. Običajno lahko v zvezku preberemo pol strani, ponovno pogledamo na tablo in naše oči bodo takoj našle naslednjo besedo teksta, kjer smo prenehali. Da to lahko storimo, potrebujemo normalno funkcijo akomodacije.
Imam zelo visoko dioptrijo. Vecina okulistov mi ni vedela povedati, kaj naj delam oz. kako naj izboljšam svoj vid. Tu pa sem dobila neposredne informacije o tem kako naj svoje oko »treniram«, kakšno hrano naj jem, vitamine, snovi ipd. Bilo mi je zelo všec. Sploh pa sprošcenost voditelja, njegov smisel za humor ter pripravljenost svetovati
Ugotavljam, da sem oci izvzemala iz svoje nege in pozornosti. Kot da je vse v zvezi z njimi samoumevno. Hkrati pa me je bilo ves cas strah, da se mi bo vid vedno bolj slabšal. V sebi sem prepoznala strah celih generacij pred mano. Bili so skoraj slepi na starost. Delavnica mi vliva optimizem in zavest, da sem odgovorna za svoje oci, torej za svoj vid. Za to, kako sem umešcena v svetu.
Izredno vesela sem, da sem se seznanila z možnostjo boljšanja vida po naravni poti. Zelo zelo me je navdušil nacin Leotove predstavitve, izvajanja, sprošcen, humoren nacin. Zelo dobro pripravljeno in uporabno gradivo, veliko prakticnih vaj kjer lahko takoj opaziš rezultate. Krasen je obcutek, da veš, da nisi usojen, da bi moral vse življenje nositi ocala, ampak lahko prideš z malo discipline v kratkem casu do jasnega vida